SONCE
Zakon na zdravjeto e i SONCETO, odnosno izleguvaweto na son~evata
svetlina. Toa[ brojot na belite i crvenite krvni zrnca se zgolemuva i se se
stvara dobar izvor na vitamin D za teloto, ranite na ko`a brgu zazdravuvaat,
bakteriite se uni[tuvaat, preku poteweto se isfrlaat otrovite od teloto.
Sonceto opu[ta i go pomognuva raboteweto na muskulite, a so zagrevawe i
krvotokot stanuva podobar, a nivoto na holesterol se smaluva. Sekoga[ e dobro
prozorcite da bidat otvoreni, taka da son~evite zraci vlezat vo domot.
Adekvatno vreme pominato na sonce bi bilo okolu 30min, no ne vo tekot na
najtopliot del vo denot.
UMERENOST
Eden od zakonite na zdravjeto e i UMERENOSTA
Pod toa se podrazbira vozdr`uvawe ili namalena upotreba na alkohol,
cigari, kofein, rafiniran [e]er-bel [e]er vo hranata i vo gaziranite i
ve[ta~kite pijaloci. Cigarite se eden od najgolemite truja~i na organizmot i
spa\aat vo lavnite pri~initeli za kancer, alkoholot predizvikuva dehidratacija,
izvlekuva mnogu voda od teloto, gi ubiva ]eliite na mozokot i jetrata.
Kofeinot, od kafeto,od koka kolat, i sli~no e stimulans koj, me\u drugoto
predizvikuva stesnuvawe na arteriite na srceto i go zgolemuva krvniot pritisok.
{to se odnesuva do rafiniraniot [e]er, za da teloto go koristi, me\u drugoto,
mora da pozajmi rezervi na minerali od teloto, [to doveduva do ten~ewe na
kosata, i slabeewe na strukturata na koskite. {e]erot go ,,krade,, kislorodot na ]eliite i stimulira
pregolemo proizvodstvo na insulin, [to go zamoruva pankreasot i doveduva do
dijabetis…
.jpg)
VOZDUH
Va`en zakon za zdravjeto e VOZDUHOT. Eden od najva`nite elementi vo ishranata
e vsu[nost vozduhot. Kislorodot inaku go so~inuva golemiot del od teloto.
Sonceto go jonizira vozduhot i ja
zgolemuva koncentracijata na negativnite joni. Negativnite joni zaedno so
pozitivnite joni vo vozduhot, mnogu se korisni za zdravjeto. Greeweto i klima
uredite, gi isfrlaat ovie negativni naelektrizirani joni od vozduhot. Pozitivnite
joni predizvikuvaat glavobolki, zamor i vrtoglavica. Negativno
naelektriziranite joni predizvikuvaat efekt na visoka energija i op[to dobro
raspolo`enie. Potreben e adekvaten odnos na negativnite i pozitivnite joni.
Zna~i, [to pove]e da se bide na ~ist vozduh, zatoa [to toa e mnogu korisno za belite
drobovi, mozokot…
.jpg)
ODMOR
Eden od zakonite e i ODMOROT. Odmorot e mnogu va`en element na
zdraviot `ivot, koj mu e potreben na teloto za regeneracija, podmladuvawe i
reparacija… Koj ne se odmara, brgu staree, ka`uvaat
stru~wacite. Sonot pred polno] e mnogu va`en. Procesite vo teloto se usloveni
od menuvaweto na denot i no]ta, a hormonite koi se proizveduvaat se direktno
vrzani za svetli i temni periodi od
denot, i ako pogolemiot del od temniot period go provedete budni, ]e se
poremeti takanare~eniot cirkadijalen ritam, a nemu direktno mu dirigiraat
hormonite. Eden od hormonite koj se la~i e i melatonin, koj deluva na regeneracija
i podmladuvawe. Faktori koi ja smaluvaat mo`nosta za dobar no]en odmor se i
golemite ve~erni obroci, te[ko varlivite ve~erni obroci, grickawe kasno
nave~er, premnogu masnotii ili protein vo ve~ernite obroci i naravno
stimulansite kako [to se kafe ili napitoci koi sodr`at kofein. Stru~wacite od
oblasta na prirodnata medicina se soglasuvaat deka zdraviot `ivot e
neprocenliv, istovremeno i besplaten. Primenata na site zakoni na zdravjeto vo
potpolnost ili vo najgolema mera kolku e toa za poedinecot mo`no, e uslov za sre]en
`ivot. Za dobro zdravje ne se potrebni pari, zatoa [to se [to ni treba e
besplatno i na dofat na raka, osven ishranata, koja inaku sekojdnevno ja
kupuvame, a i ona mo`e da bide besplatna za site onie koi mo`at da
proizveduvaat vo svoite bav~i i na imotite. Skapite le~ewa se, pred se posledica na kr[ewe na
prirodnite zakoni na zdravjeto, [to povtorno e posledica na neinformiranost i
nedovolno odlu~nost za promenite vo `ivotot.
Ogor~enost i lutina OPASNI,
va`no e da se pomognuva na drugite
Mnogu va`ni zakoni za zdravjeto se DOVERBATA, kako i POZITIVEN STAV
vo `ivotot. Eden od najgolemite stru~waci od medicinata vo Amerika, koja inaku
pred nekolku godini se izle~ila or rak na grada, d-r Lorin Dej, smeta deka edna od najolemite prepreki da ~ovek ozdrave e ubeduvaweto deka ne mo`e da bide zdrav,
odnosno deka nekoja bolest e neizle~iva. Takvo razmisluvawe treba da se
nadmine, zatoa [to praksata poka`uva deka i najrasprostranetite bolesti se
izle~ivi i toa e lesno proverlivo. D-r Dej, ka`uva deka ne postojat neizle~ivi
bolesti, tuku samo neizle~ivi lu\e.
Vo pozitivniot stav vo
`ivotot spa\a i toa da ~ovekot bide blagodaren za se vo svojot `ivot, zatoa [to
sekoga[ ima nekoj na kogo mu e pote[ko. Na zdravjeto deluva i toa kako se
isfrluva vnatre[nata ogor~enost i
lutina, koja go zagrozuva pozitivniot stav. Medicinskite ispituvawa poka`uvaat
deka stavot na ogor~enost i lutina, go popre~uvaat pravilnoto deluvawe na
imuniot sistem. ^ovekot ne e samo fizi~ko bitie, tuku podednakvo i duhovno, i
zatoa e potrebno umot da go hranite so pozitivni raboti. Posebno ne treba da se
padne vo samoso`aluvawe, [to isto taka go zagrozuva pozitivniot stav. A edna od
najva`nite raboti za duhovno zdravje e pomagawe na drugi, zatoa [to toga[
~ovekot navistina se ~uvstvuva ubavo i pozitivno. I vo starite zapisi na
Biblijata, pi[uva deka treba da se ~ini dobro na drugite, a pogotovo na onie
koi ne mo`at toad da go vratat.
Prirodnata medicina go opfa]a i duhovniot aspekt na zdravjeto, koj e
mnogu va`en za vkupnoto ~ovekovo zdravje.
Stresot e bakne` na smrtta
Ako bi gi klasificirale zakonite na zdravjeto po va`nost,sekako
deka na vrv na skaliloto bi bilo IZBEGNUVAWETO na STRESOT. Iscrpen, malaksan,
skr[en, se samo nekoi od zborovite koi gi koristime za opis na stresna situacija.
Stresot vo prirodnata medicina se narekuva i bakne` na smrtta, zatoa [to se
smeta za eden od glavnite pri~initeli za pove]e bolesti, vklu~uvaj]i srcev
napad, mozo~en udar, dijabetis, visok krven pritisok, astma, artritis…Stresot e sostojba na vozbuda vo organizmot, koga crvenata
lampa e vklu~ena. Site organi i delovi vo organizmot se vo sostojba na
pripravnost, po~nuvaj]i od centralniot nerven sistem. Samo edna ozbilna stresna
situacija mo`e da dovede do opasni bolesti. Glavni pri~initeli za stresot se
semejnite odnosi, smrt na blizok, qubovni problem, ekonomska i socijalna
situacija, preopteretenost so raboti koi se nadvor od va[iot domet, i po
pravilo ne bi trebalo da bide predmet na na[iot interes… Definitivno e deka sovremeniot ~ovek, te[ko e da vo polna
mera, mo`e da go izbegne stresot, no naukata potvrduva deka onie koi go
izbegnuvaat na site mo`ni na~ini, imaat zdravje i sre]en `ivot i drasti~no
namaleni [ansi za bilo kakva pojava na bolest. Najva`ni na~ini za izbegnuvawe
na stresot, povrzani se so drugite zakoni na zdravjeto, kako [to se pozitivniot
stav vo `ivotot, ve`bawe, voda, sonce,odmor, zdrava ishrana… Va`no e pravilno planirawe i organizirawe na svojot `ivot,
odreduvawe na prioriteti i prilagoduvawe na toa. Izbegnuvawe na situacii za koi
znaete deka neminovno doveduvaat do stress,e klu~no za seto ova. Nau~nicite
analizirale dali `ivotot na eden ~ovek ima pove]e pozitivni ili negativni
raboti, i se do[lo do zaklu~ok deka pozitivnite raboti dominiraat bez oglrd na
toa [to mno\u lu\e imaat edna druga slika za toa. Se do[lo do zaklu~ok i deka
negativnite raboti vo `ivotot, se vo glavno na[ sopstven proizvod, a ne slu~aj
na `ivotni okolnosti, iako i toa ne treba da se zanemari.
No comments:
Post a Comment